Zavest ... narod moj ...
Če Slovence prosimo naj imenujejo ljudi, ki so po njihovem mnenju največ naredili za obstoj in prepoznavnost naroda, bodo vsi omenili Prešerna, potem pa odvisno od regije še Trubar, Dalmatin, Linhart, Cojz, Miklošič, Slomšek, Gregorčič, Cankar, Hribar, Pahor, Prežihov Voranc, Zupančič, Kajuh, zdravnica Franja, Stefan in še kdo.
Ne bodo se spomnili politikov (morda Hribarja) in generalov, razen dveh - Maistra, ki ga je država, za katero se je boril takoj upokojila in Rozmana, ki je umrl v nerazjasnjenih okoliščinah, preden je dočakal državo za katero se je boril.
Nobenih velikih državnikov, nobenih zgodovinskih bitk ni bilo. Samo narod, ki je umoval, pel, ljubil in umiral s slovensko besedo na ustih. Narod, ki je stal in obstal.
Meč smo uporabili le v sili. V prelomnih trenutkih smo s pesmijo in kulturnim organiziranjem ob pravem času - z Maistrovimi borci, TIGR - om, NOB, MSNZ, TO in Slovensko policijo, stopili na prizorišče zgodovine kot suveren narod.
V zadnjih letih opažamo odstopanja od 500 letne poti, ki segajo celo do zanemarjanja lastne narodnosti in jezika. To se dogaja v politiki, gospodarstvu in celo šolstvu. Kako naj se torej vključujemo v mednarodne povezave, če zanemarjamo narodove značilnosti? Simboli slovenstva se omalovažujejo, nekateri jih izenačujejo s partizanščino, pripadnostjo cerkvi in celo strankam. Zastave so redko izobešene.
Če Slovence prosimo naj imenujejo ljudi, ki so po njihovem mnenju največ naredili za obstoj in prepoznavnost naroda, bodo vsi omenili Prešerna, potem pa odvisno od regije še Trubar, Dalmatin, Linhart, Cojz, Miklošič, Slomšek, Gregorčič, Cankar, Hribar, Pahor, Prežihov Voranc, Zupančič, Kajuh, zdravnica Franja, Stefan in še kdo.
Ne bodo se spomnili politikov (morda Hribarja) in generalov, razen dveh - Maistra, ki ga je država, za katero se je boril takoj upokojila in Rozmana, ki je umrl v nerazjasnjenih okoliščinah, preden je dočakal državo za katero se je boril.
Nobenih velikih državnikov, nobenih zgodovinskih bitk ni bilo. Samo narod, ki je umoval, pel, ljubil in umiral s slovensko besedo na ustih. Narod, ki je stal in obstal.
Meč smo uporabili le v sili. V prelomnih trenutkih smo s pesmijo in kulturnim organiziranjem ob pravem času - z Maistrovimi borci, TIGR - om, NOB, MSNZ, TO in Slovensko policijo, stopili na prizorišče zgodovine kot suveren narod.
V zadnjih letih opažamo odstopanja od 500 letne poti, ki segajo celo do zanemarjanja lastne narodnosti in jezika. To se dogaja v politiki, gospodarstvu in celo šolstvu. Kako naj se torej vključujemo v mednarodne povezave, če zanemarjamo narodove značilnosti? Simboli slovenstva se omalovažujejo, nekateri jih izenačujejo s partizanščino, pripadnostjo cerkvi in celo strankam. Zastave so redko izobešene.
Prešeren nam sporoča ...
"Ak hočeš kaj veljati v našem trĂłpi,
besed se tujih boj, ko hudga vraga ... "
Nekdaj smo zlahka prepoznali sovražnika, bil je viden in je deloval fizično. Izzivi današnjega časa so veliko bolj nevarni, danes sovražnik napada naš um.
Sovražnik je neviden, prikriva se v mednarodnih organizacijah pod vodstvom močnih držav, v delovanju korporacij, borz, bank, in finančnih mešetarjev, ki zmanjšujejo vrednost dela.
Kolektivne in združevalne vrednote, lojalnost družini, kolektivu in narodu, načrtno nadomešča individualizem, odsotnost vrednot se širi kot bolezen. Morda so današnje preizkušnje naroda ene najtežjih v zgodovini.
Zato ...
Iščimo zvestobo, ustvarjajmo in ohranjajmo prijateljstva!
Družimo se. Upirajmo se s pesmijo in našo besedo, te nam ne morejo vzeti!
Kričimo, mi smo tu gospodarji!
S slovenščino in kulturo negujmo in krepimo moč za ohranjanje naše kolektivne in individualne danosti. Pogumno zaupajmo v prihodnost, nobeno zlo ne traja večno.
Pesnik Tone Pavček nas v pesmi "Ko hodiš", poziva naj vztrajamo na poti, ki so jo z idejami, delom in življenji tlakovali naši predniki.
KO HODIŠ ,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi: vnovič in zopet in znova.
Negujmo, razvijajmo in utrjujmo domoljubne vrednote slovenskega naroda, domoljubje mladih in krepimo zavest o neprekinjenosti boja za človekove in narodove pravice.
Verjemimo pesniku, ki nam pojoč prerokuje:
" ... vremena Krajncem bodo se zjasnila,
svetlejše zvezde kakor zdaj sijale."
Ivan Kukec
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SPOROČAMO, DA PRIREDITEV ZARADI VREMENSKIH RAZMER IN BOLEZNI - ODPADE!!!
besed se tujih boj, ko hudga vraga ... "
Nekdaj smo zlahka prepoznali sovražnika, bil je viden in je deloval fizično. Izzivi današnjega časa so veliko bolj nevarni, danes sovražnik napada naš um.
Sovražnik je neviden, prikriva se v mednarodnih organizacijah pod vodstvom močnih držav, v delovanju korporacij, borz, bank, in finančnih mešetarjev, ki zmanjšujejo vrednost dela.
Kolektivne in združevalne vrednote, lojalnost družini, kolektivu in narodu, načrtno nadomešča individualizem, odsotnost vrednot se širi kot bolezen. Morda so današnje preizkušnje naroda ene najtežjih v zgodovini.
Zato ...
Iščimo zvestobo, ustvarjajmo in ohranjajmo prijateljstva!
Družimo se. Upirajmo se s pesmijo in našo besedo, te nam ne morejo vzeti!
Kričimo, mi smo tu gospodarji!
S slovenščino in kulturo negujmo in krepimo moč za ohranjanje naše kolektivne in individualne danosti. Pogumno zaupajmo v prihodnost, nobeno zlo ne traja večno.
Pesnik Tone Pavček nas v pesmi "Ko hodiš", poziva naj vztrajamo na poti, ki so jo z idejami, delom in življenji tlakovali naši predniki.
KO HODIŠ ,
pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
v sebi do rdečice čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova,
poskusi: vnovič in zopet in znova.
Negujmo, razvijajmo in utrjujmo domoljubne vrednote slovenskega naroda, domoljubje mladih in krepimo zavest o neprekinjenosti boja za človekove in narodove pravice.
Verjemimo pesniku, ki nam pojoč prerokuje:
" ... vremena Krajncem bodo se zjasnila,
svetlejše zvezde kakor zdaj sijale."
Ivan Kukec
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
SPOROČAMO, DA PRIREDITEV ZARADI VREMENSKIH RAZMER IN BOLEZNI - ODPADE!!!