Vpis

Slovenski dan kulture - Prešernov dan!

 
Slovenci smo edinstveni po tem, da imamo državni praznik posvečen kulturi in ga slavimo na dan smrti. V Bibliji je zapisano: moja smrt je moje rojstvo. Prešeren se je rojeval v narodni zavesti vzporedno z naraščanjem zavedanja o narodovi samobitnosti. Prešernov pesniški opus se je prepletal z nacionalnim prebujanjem, kulturnim in oboroženim bojem za samobitnost, ki je končal z osamosvojitvijo in Zdravljico. 


Slovenci smo bili v naši zgodovini vedno ogroženi od tujcev in neusmiljeno stiskani v kalupe tujih kultur, ki so nam vladale in ki nas preko ekonomsko - političnih vzvodov stiskajo tudi danes. Zato smo zato bili prisiljeni v iskanje specifičnih možnosti delovanja in upora za ohranitev narodove skupnosti in zavesti. S privrženostjo sebi in svoji kulturi, svojemu jeziku smo vodili kulturni in v nujnem obsegu vojaški boj. Bolj kot smo bili ogroženi, bolj smo se borili in obnavljali.

Spomnimo se poti, ki smo jo prehodili.
V drugi polovici 6. stoletja so Slovani naselili ozemlja do Bavarske in ustanovili Samovo plemensko zvezo iz katere je izšla "krajina Slovanov" z lastnim jezikom in verovanji.
Po kratkih letih svobode smo morali pred Germani in Romani braniti lasten način življenja, kulturo in bogove Svaruna, Živo, Radogosta, Svetolika, Dažboga, Lesnika, Morano. Ta boj je Prešeren opisal v Uvodu.

Bojuje se narmlajši med junaki
za vero staršov, lepo bognjo Živo
za črte, za bogove nad oblaki.

Kako jasen pogled je imel Prešeren na zgodovinske dogodke, je pokazal s svojim "Krstom pri Savici", ki ga je postavil v usodno obdobje zmage krščanstva in frankovske nadvlade, ki sta za več kot tisočletje določila usodo slovenskega naroda. Čeprav smo se oropani svobode in vere našli v primežu večjih narodov, smo boj nadaljevali.

Reformacija je za Slovence bila posebej pomembna, ker nas je s pisano besedo postavila med samobitne evropske narode. Primož Trubar nas je prvič poimenoval kot narod, ko nas je nagovoril z "MOJI LJUBI SLOVENCI". 

Tudi Slovenci smo leta 1848 v "letu narodov" videli priložnost za krepitev samobitnosti. Zedinjena Slovenija in enakopravnost slovenskega jezika v javnosti sta bili glavni zahtevi političnih programov Slovencev od leta 1848 do prve svetovne vojne. 


Ob razpadu imperijev, ki so zanetili prvo svetovno vojno so Maistrovi borci osvobodili velik del Slovencev, ki bi drugače ostal pod vladavino tujcev. Maister je bil pesnik, ki je ob pravem času izvlekel meč.

Ustanovitelji OF so bili izobraženci in kulturniki. Kultura je bila vrednota NOB - imena brigad, ki so se bojevale proti okupatorjem (Prešernova, Cankarjeva, Levstikova, Gregorčičeva, Kosovelova) to izpričujejo. Prešernov dan je proglašen za Kulturni dan leta 1944, ob stoletnici Zdravljice. Za Kulturni in državni praznik Republike Slovenije je proglašen leta 1946.

Spomladi 1987 je skupina slovenskih izobražencev in kulturnih delavcev v 57. številki Nove revije objavila svoje prispevke za slovenski narodni program, ki se je končal z osamosvojitveno vojno in samostojnostjo. 

Slovenci smo zadržali narodno samobitnost zahvaljujoč ohranjevanju narodovega duha v govorjeni in pisani besedi. V prelomnih trenutkih smo z pesmijo in kulturnim organiziranjem ob pravem času z Maistrovimi borci, TIGR- om, NOB in osamosvojitveno vojno stopili na prizorišče zgodovine kot suveren narod,

Danes se pojavlja nova nevarnost za obstoj narodovega bitja. Globalizem se ne izraža zgolj v ekonomiji, temveč predvsem v vplivanju na duh, na razmišljanje, moralo in jezik kot najbolj prepoznavno lastnost narodove samobitnosti. Zato kot samostojna država moramo razvijati slovensko izrazoslovje na državotvornih področjih znanosti, gospodarstva, varnosti, obrambe, diplomacije. 

Dogaja se nasprotno. Priče smo potujčevanju lastnih imen, tujim in potujčenim nazivom podjetij, anglizmom. V državni upravi in znanosti se nekateri dokumenti in znanstvene raziskave ne pišejo v slovenščini. Na uradnih proslavah in svečanostih se v veliki meri izvajajo skladbe tujih skladateljev.

Izzivi današnjega časa so navidezno manj nevarni od tistih iz vojnega časa. So pa bolj zapleteni. Nevarnosti izginjanja narodovega duha so manj prepoznavne, ker delujejo razpršeno in neprekinjeno na vseh področjih življenja naroda.

Kaj nam sporoča Prešeren?

Govore nam, da je hlapčevstvo naša dedna lastnost in naše narodno prekletstvo. Prešeren, lirik, epik in domoljub, borec za čistost slovenskega jezika v svojem delu zapoje.

"Ak so pisar postati želje tvoje,
moj zlati uk poslušaj in zastĂłpi,
zapiši tŠ•dno ga v možgane svoje!
Ak hočeš kaj veljati v našem trĂłpi,
besed se tujih boj, ko hudga vraga,
ak kos si temu, koj na prste stopi.

Slovenski narod mora črpati svoj program iz samega sebe, iz pristnega slovenskega duha in ljudskega hotenja, ki ga je čudovito zajel Prešeren v kiticah Zdravljice.

Tako kot v njegovem času, tudi danes potrebujemo zrelost in pogum za soočenje s problemi, pogum za priznanje razlik in pogum za uveljavljanje slovenstva preko meja domovine.


Vse usodne zgodovinske tudi politične odločitve naroda, ki so privedle do osamosvojitve izvirajo iz narodove kulture, samobitnosti domoljubja in povezanosti v boju za človeka vredno življenje.

Prišel je čas, da se vsi zavzamemo za demokratične spremembe, ki bodo kulturo vrnile v našo politiko.

Verjemimo Prešernu,  ko je zapel:

Vremena bodo Kranjcem se zjasnila,
Jim milše zvezde kakor zdaj sijale ....

                                                                                                      Razmišljanja strnil: Ivo Kukec

Piškotke - Cookies, uporabljamo zato, da si spletna stran zapomni uporabnika, ki se je prijavil in se mu naslednjič ni potrebno znova prijaviti.

Potrdite - Agree, ce sprejemate piskotke.

EU Cookie Directive Module Information